Uvod
Dedovanje je postopek, s katerim se slej ko prej sreča skoraj vsak. A čeprav gre za vsakdanje pravno vprašanje, ga pogosto spremljajo napačna prepričanja, čustvene obremenitve in včasih tudi spori med sorodniki. Dobro poznavanje osnovnih pravil Zakona o dedovanju (ZD) je zato ključno – ne le za tiste, ki se znajdejo v zapuščinskem postopku, temveč tudi za vse, ki želijo vnaprej urediti razdelitev svojega premoženja.
V nadaljevanju predstavljamo štiri pomembna pravila, ki pogosto presenetijo dediče in zapustnike, ter pojasnjujemo, kako z nekaj previdnosti preprečiti zaplete.
1. Zakonec brez otrok ne podeduje vsega
Ena najpogostejših zmot je, da v zakonu brez otrok preživeli zakonec sam podeduje vse. Zakon določa drugače: če zapustnik nima potomcev, pride v poštev drugi dedni red. V njem dedujejo preživeli zakonec in zapustnikovi starši, in sicer vsak po polovico.
Če je kateri od staršev že pokojni, njegov delež dedujejo bratje in sestre zapustnika (ali njihovi potomci). Tako se lahko zgodi, da preživeli zakonec deli polovico skupno ustvarjenega premoženja z brati, sestrami ali celo nečaki pokojnega.
Pomembno: v dednem pravu so zunajzakonski partnerji izenačeni z zakonci.
To pravilo pogosto preseneti, a hkrati spodbuja razmislek o vnaprejšnjem urejanju razmerij z oporoko. Vendar pa tudi oporoka ne pomeni nujno, da bo preživeli zakonec podedoval vse.
2. Oporoka ni absolutna: omejitve zaradi “nujnega deleža”
Oporoka omogoča, da posameznik prosto razdeli svoje premoženje, vendar ta svoboda ni neomejena. Zakon varuje najožje družinske člane z institutom nujnega deleža, ki jim pripada ne glede na vsebino oporoke.
Nujni dediči so:
- otroci, posvojenci in njihovi potomci,
- zakonec ali zunajzakonski partner,
- starši zapustnika, če bi bili sicer zakoniti dediči,
- izjemoma tudi drugi sorodniki, če so trajno nezmožni za delo in brez sredstev za življenje.
Višina nujnega deleža:
- polovica (1/2) zakonitega deleža za potomce in zakonca,
- tretjina (1/3) zakonitega deleža za starše in druge nujne dediče.
Ključna podrobnost: nujni delež se ne dodeli samodejno. Upravičenec ga mora zahtevati v zapuščinskem postopku.
3. Odgovornost za dolgove: le do vrednosti podedovanega premoženja
Strah, da bi dediči z dedovanjem prevzeli tudi dolgove pokojnega, je pogost. Res je, da dediči dedujejo tudi obveznosti, a njihova odgovornost je omejena le do vrednosti podedovanega premoženja.
Primer: Če dedič podeduje premoženje v vrednosti 20.000 EUR, a so dolgovi pokojnega 30.000 EUR, mora upnikom poravnati največ 20.000 EUR. Njegovo osebno premoženje nad tem zneskom je zaščiteno.
Pomembno pa je, da za dolgove v tej višini odgovarja z vsem svojim premoženjem, ne le s podedovanim. Upnik torej lahko zahteva poplačilo iz osebnih sredstev, vendar le do skupne vrednosti zapuščine.
Edini način, da se dedič v celoti izogne odgovornosti, je odpoved dediščini na zapuščinski obravnavi. Odpoved mora biti izrecna, je nepreklicna in ne more biti delna.
4. Dediči prvega reda ne plačajo davka na dediščino
Pri dedovanju pogosto skrbi tudi vprašanje davkov. Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) pa določa pomembno izjemo:
Dediči prvega dednega reda (otroci, posvojenci, zakonec ali zunajzakonski partner) so v celoti oproščeni plačila davka. Enako velja tudi za zeta, snaho, pastorka in osebo, ki je z zapustnikom živela v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Dodatna ugodnost: če se dedujejo samo premičnine do skupne vrednosti 5.000 EUR, se davek ne plača ne glede na sorodstveno razmerje.
FURS davčno odmero izvede samodejno po uradni dolžnosti, na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, zato dedičem ni treba vlagati posebne davčne napovedi.
Zaključek
Dedovanje je pravno urejeno področje, ki na prvi pogled deluje zapleteno, vendar poznavanje osnovnih pravil lahko prepreči veliko nesoglasij in razočaranj. Ne glede na to, ali ste dedič ali razmišljate o pripravi oporoke, velja razmisliti, kako bodo vaše odločitve vplivale na vaš pravni položaj ali vaše bližnje.
Za pravočasno in strokovno ureditev dednih razmerij se je priporočljivo posvetovati z odvetnikom, ki vam lahko pomaga zasnovati rešitve v skladu z vašimi željami in brez zapletov.
Če razmišljate o pripravi oporoke ali se soočate z dedovanjem, se lahko obrnete na našo pisarno. Odvetnik za dedovanje v Mariboru vam je na voljo za svetovanje in zastopanje po vsej Sloveniji.
Kliknite tukaj za dogovor o posvetu.