Odvetnik Damijan Kocbek – aktualno

Izpodbijanje pravilnosti vročitve

Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi opr. št. I Cp 358/2023 zavrnilo pritožbo toženke, ki je izpodbijala pravilnost vročitve sklepa. Toženka je trdila, da ni prejela obvestila o vročanju in da bi morala biti vročitev opravljena osebno. Sodišče je odločilo, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom, in da so bile toženkine navedbe o neprejemu sodnega pisanja posplošene in v nasprotju s procesnim gradivom.

Vročanje s fikcijo se nanaša na postopek vročanja sodnih pisanj, kjer se šteje, da je bila vročitev opravljena, ne glede na to, ali je naslovnik pisanje dejansko prejel. Po določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se vročanje s fikcijo uporabi, ko naslovnik v petnajstih dneh od prejema obvestila ne dvigne sodnega pisanja. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, tudi če naslovnik pisanja ni dejansko dvignil.

Sodišče je v obravnavani zadevi pojasnilo, da je bila vročitev sodnega pisanja toženki opravljena z nadomestno vročitvijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Sodišče je ugotovilo, da je bilo obvestilo o vročanju pustilo v hišnem predalčniku toženke, ki pa pisanja ni dvignila v predpisanem roku petnajstih dni. Zato je nastopila fikcija vročitve, ki šteje za opravljeno vročitev.

Sodišče je poudarilo, da je pravilnost vročitve mogoče izpodbijati le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih, ki vzbujajo dvom v pravilnost vročitve. Toženkine navedbe o neprejemu sodnega pisanja so bile posplošene in v nasprotju s procesnim gradivom, zato sodišče ni sprejelo njenih trditev. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Vir: VSL Sklep I Cp 358/2023