Dolžnost nacionalnih sodišč glede predhodnega odločanja Sodišča Evropske unije (SEU) je bila osrednja tema v zadevi Georgiou proti Grčiji (14. marec 2023), kjer je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ugotovilo kršitev 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Pritožnik, predsednik grškega statističnega urada, je bil obtožen kršitve dolžnosti. Na grškem sodišču zadnje stopnje je zahteval predhodno odločanje SEU, vendar nacionalno sodišče ni postavilo vprašanj SEU niti ni navedlo razlogov za to.
Postopek predhodnega odločanja SEU je mehanizem, ki omogoča nacionalnim sodiščem, da zaprosijo SEU za razlago prava EU ali presojo veljavnosti zakonodaje EU, kadar se v postopku pred nacionalnim sodiščem postavi vprašanje o pravilni uporabi ali razlagi prava EU. Cilj postopka predhodnega odločanja je zagotoviti enotno in dosledno uporabo prava EU ter preprečiti različne razlage prava EU na nacionalni ravni.
Pravica do poštenega sojenja, ki izhaja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, vključuje več elementov, kot so nepristranskost sodišča, javnost sojenja, pravica do obrambe, pravica do zaslišanja prič in pravica do sojenja v razumnem roku.
Sodba ESČP kaže na razliko med pristopom in preudarkom ESČP in SEU glede pravic strank v postopku predhodnega odločanja. ESČP se osredotoča na pravice strank v postopku predhodnega odločanja, medtem ko jih SEU pogosto zanemari. To pomeni, da ESČP zagotavlja varstvo človekovih pravic strank v postopku, tudi kadar se obravnavajo vprašanja prava EU. V zadevi Georgiou proti Grčiji je ESČP poudarilo, da mora nacionalno sodišče zadnje stopnje navesti razloge za nezahtevo predhodnega odločanja od SEU, če to zahteva ena od strank v postopku.
Vir: European Law Blog