Višje sodišče v Ljubljani je v primeru opr. št. I Cp 1649/2022 odločalo o tožbenem zahtevku za motenje posesti. Poudarilo je, da točen datum motilnega ravnanja ni nujna sestavina tožbenega zahtevka, in potrdilo pravilnost stališča prvostopenjskega sodišča glede oblikovanja tožbenega zahtevka. Tožnik z razširitvijo časovnega obdobja, v katerem naj bi prišlo do motenja posesti, ni spremenil istovetnosti zahtevka, temveč le navedbo.
Sodišče je nadalje navedlo, da neposredni posestnik posest izgubi le, če neha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo po svoji volji. Če posestnik neodvisno od svoje volje začasno ne more izvrševati dejanske oblasti, posesti ne izgubi. V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da je zaradi odstranitve železnih nosilcev in prekopa zemlje prišlo do spremembe dejanskega stanja v obsegu, ki ima pravni, prav tako pa ekonomski in praktični pomen.
Bistvo zahtevka za vzpostavitev prejšnjega stanja je v vzpostavitvi takega posestnega stanja, kot je bilo pred motilnim dejanjem. Toženec mora zagotoviti tožniku nemoteno obdelovanje površine 12 x 4 m ter ponovno namestitev 11 železnih obokov in UV plastične folije. Sodišče je pojasnilo, da ni nujno, da toženec namesti iste nosilce in folijo, kot jih je odstranil, ampak lahko jih nadomesti z enakovrednimi (ali boljšimi).