Pri oporočnem dedovanju se pogosto pojavljajo vprašanja glede davčnih obveznosti dedičev, še posebej v primerih, ki vključujejo posebna družinska razmerja, kot je razmerje med pastorkom in mačeho ali očimom. Ena od pomembnih dilem, ki se v praksi pojavlja, je, ali je pastorek upravičen do davčne oprostitve, če deduje po mačehi ali očimu, četudi je njegov biološki starš – zakonec zapustnika – že pokojni.
To vprašanje je bilo predmet obravnave v več sodnih postopkih, tako pred Vrhovnim sodiščem kot Upravnim sodiščem Republike Slovenije, pri čemer je sodna praksa oblikovala jasno in enotno stališče.
1. Pravna podlaga: pastorek in davčna oprostitev
Po drugem odstavku 9. člena Zakona o davku na dediščine in darila (ZDDD) so z zavezanci iz prvega dednega reda (otroci, zakonec) izenačeni tudi pastorki. To pomeni, da jim pri dedovanju praviloma ni treba plačati davka na dediščino, če dedujejo po mačehi ali očimu.
Ker Zakon o dedovanju (ZD) pastorka ne uvršča med zakonite dediče, lahko pastorek deduje izključno na podlagi oporoke. Prav zato je pri uveljavljanju davčne oprostitve ključen pomen oporočiteljeve volje in interpretacije zakonskega pojma “pastorek” v davčnem kontekstu.
2. Sodna praksa: širša razlaga statusa pastorka
V več pomembnih sodbah je Vrhovno sodišče RS (X Ips 29/2018, X Ips 37/2019, X Ips 38/2019) zavzelo širšo razlago pojma pastorka, ki ni omejena zgolj na čas trajanja zakonske zveze med zapustnikom in pastorkovim staršem.
2.1 Pravica do oprostitve kljub smrti zakonca
V omenjenih primerih so pastorki dedovali po zapustniku na podlagi oporoke, vendar je njihov biološki starš – torej zakonec zapustnika – umrl že pred zapustnikom. Finančna uprava RS (FURS) jim je zato odmerila davek na dediščino, ker naj bi razmerje “svaštva” s smrtjo starša prenehalo, s tem pa naj bi prenehala tudi možnost oprostitve.
Vrhovno sodišče pa je jasno poudarilo, da je pri davčni oprostitvi ključna volja zapustnika, izražena v oporoki, in ne formalno-pravni status med zapustnikom in pastorkom po smrti zakonca. Sodišče je opozorilo, da je zakonodajalec z izenačitvijo pastorka z dediči prvega dednega reda želel omogočiti enako davčno obravnavo v primerljivih osebnih razmerjih.
“Če zapustnik kljub smrti zakonca oporoke ne spremeni in še vedno določi pastorka za dediča, to pomeni, da je želel ohraniti enako osebno razmerje tudi po smrti zakonca.” (X Ips 29/2018)
3. Praktične posledice
Če Finančna uprava RS pastorku kljub zgoraj opisanim okoliščinam odmeri davek na dediščino, ima zavezanec možnost, da se zoper odločbo pritoži v okviru davčnega postopka, ki se vodi po pravilih Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).
Če FURS pritožbi ne ugodi, lahko zavezanec vloži tožbo na Upravno sodišče RS v okviru upravnega spora, kot to določa Zakon o upravnem sporu (ZUS-1). Sodno varstvo je na tej točki usmerjeno v presojo pravilnosti uporabe materialnega prava in zakonitosti odločbe davčnega organa.
Davčni zavezanec ima v takšnem primeru tudi pravico zahtevati vračilo že plačanega davka z obrestmi ter povračilo stroškov postopka, če je bil uspešen v upravnem sporu.
4. Zaključek
Sodna praksa v Sloveniji je jasno oblikovala razumevanje, da razmerje med pastorkom in zapustnikom ne preneha zgolj zaradi smrti zakonca, če obstaja oporočiteljeva izrecna volja, da premoženje zapusti pastorku. To pomeni, da so pastorki v tovrstnih primerih upravičeni do davčne oprostitve, ki jo določa ZDDD.
Ker gre za razmeroma specifično in pravno občutljivo vprašanje, ki vključuje tolmačenje zakonskih določb v luči konkretnega življenjskega primera, je v primeru negotovosti priporočljivo pravočasno poiskati strokovno pravno pomoč. V odvetniški pisarni odvetnika Damijana Kocbeka vam z veseljem pomagamo. Kliknite tukaj in nas kontaktirajte za pravni nasvet.