V zadevi opr. št. VIII Ips 41/2022 je Vrhovno sodišče obravnavalo vprašanje odškodnine za premoženjsko škodo, ki jo je tožnik povezal s kršitvijo pravice do tedenskega počitka. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo odškodnine v višini 1.075,50 EUR. Sodišče druge stopnje je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.
Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo glede vprašanja, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno v stališču, da je prisojena odškodnina za posamezen dan v vrednosti osmih ur, ne glede na ugotovljen čas kršitve tedenskega počitka.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je zaključek obeh sodišč napačen. Sodišči sta spregledali naravo odškodnine, ki jo je tožnik (ki je bil zaposlen pri toženki kot pripadnik stalne sestave Slovenske vojske) uveljavljal. Odškodnina bi morala biti priznana le za toliko ur dela, kot jih je tožnik dodatno opravil, ne pa pavšalno kar za osem ur vsak dan.
Vrhovno sodišče je reviziji ugodilo, razveljavilo sodbo in sklep sodišča druge stopnje ter sodbo sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka ter sklep. Zadeva je bila vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V tej zadevi je Vrhovno sodišče opozorilo na pomembna pravna vprašanja in stališča, ki so bila v slovenski pravni praksi še nejasna ali celo drugačna. Sodna praksa je bila pred to odločbo različna glede priznavanja odškodnine za kršitev pravice do tedenskega počitka, saj so nekatera sodišča dosojala pavšalno odškodnino ne glede na dejansko opravljene ure dela. Z razveljavitvijo sodbe in sklepa sodišča druge stopnje ter sodbe sodišča prve stopnje je Vrhovno sodišče pojasnilo, da mora biti odškodnina priznana le za dodatno opravljene ure dela in ne pavšalno za osem ur vsak dan.