V zadevi opr. št. VIII Ips 32/2022 delovno-socialnega oddelka Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je šlo za vprašanje pravice do otroškega dodatka. Otroški dodatek se izplačuje staršem kot dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravica do otroškega dodatka se določa na podlagi materialnega položaja družine, pri čemer se upoštevajo dohodki in premoženje družine.
Vrhovno sodišče je odločalo o tem, ali se regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače upošteva kot dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v skladu s 1. točko prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnici in odpravilo odločbo toženke, s čimer je tožnici priznalo pravico do otroškega dodatka v višini 106,60 EUR mesečno. Sodišče druge stopnje je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je nato na predlog toženke dopustilo revizijo.
V reviziji je toženka trdila, da sta sodišči nižjih stopenj zmotno uporabili materialno pravo, saj bi morala regres za letni dopust, ki je obdavčljiv dohodek, upoštevati pri priznavanju pravic po ZUPJS in všteti v dohodek družine, čemur je Vrhovno sodišče pritrdilo in zaključilo, da sta sodišči nižjih stopenj zmotno uporabili materialno pravo. Samo zato, ker je regres za letni dopus do določene višine deležen posebne davčne obravnave (se ne všteva v davčno osnovo), ga ni mogoče šteti za dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine, pač pa gre v smislu 1. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS za obdavčljiv dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine. Zato je regres treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja osebe, ki uveljavlja pravice iz javnih sredstev.
Vrhovno sodišče je zato spremenilo sodbo sodišča druge stopnje in posledično sodbo sodišča prve stopnje ter pritožbi toženke ugodilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.